- Samostalnik je besedna vrsta, ki poimenuje bitja, rastline, stvari in pojme.
- Samostalniku lahko določimo SPOL (m, ž, sr), ŠTEVILO (ed, dv, mn), SKLON in SKLANJATEV.
- Samostalnike razvrščamo v sklanjatve glede na SPOL. Zato ločimo tri skupine sklanjatev: moško, žensko in srednjo sklanjatev.
- SKLONI!!! Zapiši po vrstnem redu sklone in vprašalnice.
- Osnova je del besede, ki se ne spreminja, končnica je del, ki se spreminja.
Sklanjanje samostalnikov moškega spola.
Sklanjanje samostalnika KORAK v ed, dv, mn.
| ed. | dv. | mn. | |
| IM | korak-0 | korak-a | korak-i |
| ROD | korak-a | korak-ov | korak-ov |
| DAJ | korak-u | korak-oma | korak-om |
| TOŽ | korak-/ | korak-a | korak-e |
| MEST | o korak-u | o korak-ih | o korak-ih |
| OR | s korak-om | s korak-oma | s korak-i |
POSEBNOST: Samostalniki m. spola, ki poimenujejo živo bitje imajo v TOŽ. ED končnico –a (slon-a, človek-a), ostali pa končnico – 0 (korak-0)
| ed. | |
| IM | slon-0 |
| ROD | slon -a |
| DAJ | slon -u |
| TOŽ | slon -a |
| MEST | o slon-u |
| OR | s slon -om |
2. moška sklanjatev (v rodilniku ednine končnica -e)
Samostalnike moškega spola, ki imajo v IM končnico –a, v rodilniku pa končnico -e, sklanjamo na dva načina: po moški in ženski sklanjatvi (Luk-a, Žig-a, Mih-a, Jak-a, pismonoš-a, vojvod-a …)
| ed. | ed | ||
| IM | pismonoš-a | pismonoš-a | |
| ROD | pismonoš -e | pismonoš-a | |
| DAJ | pismonoš -i | pismonoš-u | |
| TOŽ | pismonoš -o | pismonoš-a | |
| MEST | o pismonoš -i | o pismonoš-u | |
| OR | s pismonoš-o | s pismonoš-om |
- moška sklanjatev (kratice)
| ed. | ed | ||
| IM | NUK-0 | NUK-0 | |
| ROD | NUK-0 | NUK-a | |
| DAJ | NUK-0 | NUK–u | |
| TOŽ | NUK-0 | NUK–a | |
| MEST | o NUK-0 | o NUK–u | |
| OR | z NUK-0 | z NUK–om |
Kratice (NUK, SSKJ …) sklanjamo na dva načina.
POSEBNOSTI PRI SKLANJANJU SAMOSTALNIKOV MOŠKEGA SPOLA
- A) nekateri samostalniki imajo v rodilniku ednine lahko tudi končnico –u: sinu, gradu, jezu; v dvojini in množini pa se osnova lahko podaljša z –ov-: sinovi, gradovi, jezovi.
- B) nekateri samostalniki pri sklanjaju od rodilnika naprej izgubijo polglasnik: slavec, slavca …
- C) osnova nekaterih samostalnikov se lahko podaljša z:
– -j-: gozdarja, taksija, Vilija, (za r, i) – vendar šotora, severa, požara
– -t-: Franceta, očeta (za e)
– -n-: nageljna, Venceljna
V zvezek v ednini sklanjaj samostalnik Ažbe.
Č) pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, č, ž, š in j je namesto končnice –om končnica –em: s stricem, z žebljem, z ribičem, z možem.
V zvezek v ednini sklanjaj samostalnik sošolec.
- D) samostalnik človek ima nadomestno osnovo ljudje (sklanjaj sam. človek v ed., dv. in mn.)
- E) sklanjanje samostalnika otrok v množini. (sklanjaj sam. otrok v ed., dv. in mn.)
Sklanjanje samostalnikov ženskega spola
- a) Samostalnike ženskega spola, ki se končajo na končnico –a, večinoma sklanjamo na enak način:
| ed | dv | mn | |
| I | lip-a | lip-i | lip-e |
| R | lip-e | lip-/ | lip-/ |
| D | lip-i | lip-ama | lip-am |
| T | lip-o | lip-i | lip-e |
| M | o lip-i | o lip-ah | o lip-ah |
| O | z lip-o | z lip-ama | z lip-ami |
- b) Vendar poznamo nekaj izjem, npr: samostalnik gospa
| ed | dv | mn | |
| I | gosp-a | gosp-e | gosp-e |
| R | gosp -e | gosp-a | gosp-a |
| D | gosp -e | gosp-ema | gosp-em |
| T | gosp -o | gosp-e | gosp-e |
| M | o gosp-e | o gosp-eh | o gosp-eh |
| O | z gosp-o | z gosp-ema | z gosp-emi |
- c) Sklanjanje samostalnikov mati in hči v ednini.
| ed | ed | |
| I | mati | hči |
| R | matere | hčere |
| D | materi | hčeri |
| T | mater | hčer |
| M | o materi | o hčeri |
| O | z materjo | s hčerjo |
Sklanjaj samostalnika mati in hči v povedih.
č) Samostalniki, ki se končujejo na -ev (npr. bukev, cerkev, žetev)
| ed | dv | mn | |
| I | breskev-/ | breskv-i | breskv-e |
| R | breskv-e | breskev-/ | bresk-ev |
| D | breskv-i | breskv-ama | breskv-am |
| T | breskev-/ | breskv-i | breskv-e |
| M | o breskv-i | o breskv-ah | o breskv-ah |
| O | z breskv-ijo | z breskv-ama | z breskv-ami |
- d) Samostalniki kot npr. miš, noč, stvar se sklanjajo z istimi končnicami
kot samostalnik perut (končnica -i v rodilniku ednine).
| ed | dv | mn | |
| I | perut-0 | perut-i | perut-i |
| R | perut-i | perut-i | perut-i |
| D | perut-i | perut-ma | perut-im |
| T | perut-0 | perut-i | perut-i |
| M | o perut-i | o perut-ih | o perut-ih |
| O | s perut-jo | s perut-ma | s perut-mi |
Sklanjaj samostalnik miš.
- e) Prevzeta lastna imena (npr. Karmen, Nives, Mirjam) in samostalniki
ženskega spola, ki se končujejo na –i (mami, babi, Lili) –
| ed | |
| I | mami |
| R | mami |
| D | mami |
| T | mami |
| M | mami |
| O | mami |
se ne sklanjajo.
Sklanjanje samostalnikov srednjega spola.
- a) Samostalniki srednjega spola: mesto, okno, ime (sklanjaj sam. mesto)
- b) posebnosti:
– Za c, č, ž, š, je se o spremeni v e: Ne igraj se z njenim srcem – ne: srcom.
– V nekaterih samostalnikih pa se pred končnico vrine -s- (npr. Nimam kolesa), -t- (npr. Nimamo teleta) ali -n- (npr. Ta otrok še nima imena); pravimo, da se jim osnova podaljša.
- c) nepravi samostalnik srednjega spola: Krško, Trebnje
POSEBNOSTI
– nekateri samostalniki imajo v R lahko tudi končnico –u: sinu, gradu, jezu; ; v dvojini in množini pa se osnova lahko podaljša z –ov-: sinovi, gradovi, jezovi.
– nekateri samostalniki od R naprej izgubijo polglasnik: slavec, slavca …
– osnova nekaterih samostalnikov se lahko podaljša z:
– -j-: gozdarja, taksija, Vilija, (za r) – vendar šotora, severa, požara
– -t-: Franceta, očeta (za e)
– -n-: nageljna, Venceljna
– pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, č, ž, š in j je namesto končnice –om končnica –em: s stricem, z žebljem, z ribičem, z možem.
– samostalnik človek ima nadomestno osnovo ljudje (sklanjaj sam. človek v ed., dv. in mn.)
– sklanjanje samostalnika otrok v množini. (sklanjaj sam. otrok v ed., dv. in mn.)
– sklanjaj samostalnik dan v ed., dv. in mn.
POSEBNOSTI
– nekateri samostalniki imajo v R lahko tudi končnico –u: sinu, gradu, jezu; ; v dvojini in množini pa se osnova lahko podaljša z –ov-: sinovi, gradovi, jezovi.
– nekateri samostalniki od R naprej izgubijo polglasnik: slavec, slavca …
– osnova nekaterih samostalnikov se lahko podaljša z:
– -j-: gozdarja, taksija, Vilija, (za r) – vendar šotora, severa, požara
– -t-: Franceta, očeta (za e)
– -n-: nageljna, Venceljna
– pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, č, ž, š in j je namesto končnice –om končnica –em: s stricem, z žebljem, z ribičem, z možem.
– samostalnik človek ima nadomestno osnovo ljudje (sklanjaj sam. človek v ed., dv. in mn.)
– sklanjanje samostalnika otrok v množini. (sklanjaj sam. otrok v ed., dv. in mn.)
– sklanjaj samostalnik dan v ed., dv. in mn.
POSEBNOSTI
– nekateri samostalniki imajo v R lahko tudi končnico –u: sinu, gradu, jezu; ; v dvojini in množini pa se osnova lahko podaljša z –ov-: sinovi, gradovi, jezovi.
– nekateri samostalniki od R naprej izgubijo polglasnik: slavec, slavca …
– osnova nekaterih samostalnikov se lahko podaljša z:
– -j-: gozdarja, taksija, Vilija, (za r) – vendar šotora, severa, požara
– -t-: Franceta, očeta (za e)
– -n-: nageljna, Venceljna
– pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, č, ž, š in j je namesto končnice –om končnica –em: s stricem, z žebljem, z ribičem, z možem.
– samostalnik človek ima nadomestno osnovo ljudje (sklanjaj sam. človek v ed., dv. in mn.)
– sklanjanje samostalnika otrok v množini. (sklanjaj sam. otrok v ed., dv. in mn.)
– sklanjaj samostalnik dan v ed., dv. in mn.
ČLOVEK
| ednina | dvojina | množina | |
| Imenovalnik | človek | človeka | ljudje |
| Rodilnik | človeka | ljudi | ljudi |
| Dajalnik | človeku | človekoma | ljudem |
| Tožilnik | človeka | človeka | ljudi |
| Mestnik | o človeku | o ljudeh | o ljudeh |
| Orodnik | s človekom | s človekoma | z ljudmi |
OTROK
| ednina | dvojina | množina | |
| imenovalnik | otrok | otroka | otroci |
| rodilnik | otroka | otrok | otrok |
| dajalnik | otroku | otrokoma | otrokom |
| tožilnik | otroka | otroka | otroke |
| mestnik | (o) otroku | (o) otrocih | (o) otrocih |
| orodnik | (z) otrokom | (z) otrokoma | (z) otroki |
DAN
| ednina | dvojina | množina | |
| imenovalnik | dan | dneva | dnevi |
| rodilnik | dneva/dne | dnevov/dni | dnevov/dni |
| dajalnik | dnevu | dnevoma/dnema | dnevom/dnem |
| tožilnik | dan | dneva/dni | dneve/dni |
| mestnik | (o) dnevu | (o) dnevih/dneh | (o) dnevih/dneh |
| orodnik | (z) dnevom/dnem | (z) dnevoma/dnema | (z) dnevi/dnemi |
Nedavni komentarji