1. Samostalnik je besedna vrsta, ki poimenuje bitja, rastline, stvari in pojme.
  2. Samostalniku lahko določimo SPOL (m, ž, sr), ŠTEVILO (ed, dv, mn), SKLON in SKLANJATEV.
  3. Samostalnike razvrščamo v sklanjatve glede na SPOL. Zato ločimo tri skupine sklanjatev: moško, žensko in srednjo sklanjatev.
  4. SKLONI!!! Zapiši po vrstnem redu sklone in vprašalnice.
  5. Osnova je del besede, ki se ne spreminja, končnica je del, ki se spreminja.

Sklanjanje samostalnikov moškega spola.

Sklanjanje samostalnika KORAK v ed, dv, mn.

ed. dv. mn.
IM korak-0 korak-a korak-i
ROD korak-a korak-ov korak-ov
DAJ korak-u korak-oma korak-om
TOŽ korak-/ korak-a korak-e
MEST o korak-u o korak-ih o korak-ih
OR s korak-om s korak-oma s korak-i

POSEBNOST: Samostalniki m. spola, ki poimenujejo živo bitje imajo v TOŽ. ED končnico –a (slon-a, človek-a), ostali pa končnico – 0 (korak-0)

  ed.
IM slon-0
ROD slon -a
DAJ slon -u
TOŽ slon -a
MEST o slon-u
OR s slon -om

2. moška sklanjatev (v rodilniku ednine končnica -e)

Samostalnike moškega spola, ki imajo v IM končnico –a, v rodilniku pa končnico -e, sklanjamo na dva načina: po moški in ženski sklanjatvi (Luk-a, Žig-a, Mih-a, Jak-a, pismonoš-a, vojvod-a …)

  ed.   ed
IM pismonoš-a   pismonoš-a
ROD pismonoš -e   pismonoš-a
DAJ pismonoš -i   pismonoš-u
TOŽ pismonoš -o   pismonoš-a
MEST o pismonoš -i   o pismonoš-u
OR s pismonoš-o   s pismonoš-om

 

 

  1. moška sklanjatev (kratice)
  ed.   ed
IM NUK-0   NUK-0
ROD NUK-0   NUK-a
DAJ NUK-0   NUK–u
TOŽ NUK-0   NUK–a
MEST o NUK-0   o NUK–u
OR z NUK-0   z NUK–om

Kratice (NUK, SSKJ …) sklanjamo na dva načina.

 POSEBNOSTI PRI SKLANJANJU SAMOSTALNIKOV MOŠKEGA SPOLA

  1. A) nekateri samostalniki imajo v rodilniku ednine lahko tudi končnico –u: sinu, gradu, jezu; v dvojini in množini pa se osnova lahko podaljša z –ov-: sinovi, gradovi, jezovi.
  2. B) nekateri samostalniki pri sklanjaju od rodilnika naprej izgubijo polglasnik: slavec, slavca

 

  1. C) osnova nekaterih samostalnikov se lahko podaljša z:

-j-: gozdarja, taksija, Vilija, (za r, i) – vendar šotora, severa, požara

       – -t-: Franceta, očeta (za e)

       – -n-: nageljna, Venceljna

V zvezek v ednini sklanjaj samostalnik Ažbe.

Č) pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, č, ž, š in j je namesto končnice –om končnica –em: s stricem, z žebljem, z ribičem, z možem.

V zvezek v ednini sklanjaj samostalnik sošolec.

 

 

 

 

 

 

 

  1. D) samostalnik človek ima nadomestno osnovo ljudje (sklanjaj sam. človek v ed., dv. in mn.)
  2. E) sklanjanje samostalnika otrok v množini. (sklanjaj sam. otrok v ed., dv. in mn.)

 

 

Sklanjanje samostalnikov ženskega spola

 

  1. a) Samostalnike ženskega spola, ki se končajo na končnico –a, večinoma sklanjamo na enak način:
  ed dv mn
I lip-a lip-i lip-e
R lip-e lip-/ lip-/
D lip-i lip-ama lip-am
T lip-o lip-i lip-e
M o lip-i o lip-ah o lip-ah
O z lip-o z lip-ama z lip-ami

 

  1. b) Vendar poznamo nekaj izjem, npr: samostalnik gospa
  ed dv mn
I gosp-a gosp-e gosp-e
R gosp -e gosp-a gosp-a
D gosp -e gosp-ema gosp-em
T gosp -o gosp-e gosp-e
M o gosp-e o gosp-eh o gosp-eh
O z gosp-o z gosp-ema z gosp-emi

 

 

  1. c) Sklanjanje samostalnikov mati in hči v ednini.
  ed ed
I mati hči
R matere hčere
D materi hčeri
T mater hčer
M o materi o hčeri
O z materjo s hčerjo

 

 

 

Sklanjaj samostalnika mati in hči v povedih.

 

 

č)  Samostalniki, ki se končujejo na -ev (npr. bukev, cerkev, žetev)

  ed dv mn
I breskev-/ breskv-i breskv-e
R breskv-e breskev-/ bresk-ev
D breskv-i breskv-ama breskv-am
T breskev-/ breskv-i breskv-e
M o breskv-i o breskv-ah o breskv-ah
O z breskv-ijo z breskv-ama z breskv-ami

 

 

  1. d) Samostalniki kot npr. miš, noč, stvar se sklanjajo z istimi končnicami

kot samostalnik perut (končnica -i v rodilniku ednine).

 

  ed dv mn
I perut-0 perut-i perut-i
R perut-i perut-i perut-i
D perut-i perut-ma perut-im
T perut-0 perut-i perut-i
M o perut-i o perut-ih o perut-ih
O s perut-jo s perut-ma s perut-mi

 

Sklanjaj samostalnik miš.

 

  1. e) Prevzeta lastna imena (npr. Karmen, Nives, Mirjam) in samostalniki

ženskega spola, ki se končujejo na –i  (mami, babi, Lili) –

  ed
I mami
R mami
D mami
T mami
M mami
O mami

se ne sklanjajo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sklanjanje samostalnikov srednjega spola.

 

  1. a) Samostalniki srednjega spola: mesto, okno, ime (sklanjaj sam. mesto)
  2. b) posebnosti:

– Za c, č, ž, š, je se o spremeni v e: Ne igraj se z njenim srcem – ne: srcom.

– V nekaterih samostalnikih pa se pred končnico vrine -s- (npr. Nimam kolesa),   -t- (npr. Nimamo teleta) ali -n- (npr. Ta otrok še nima imena); pravimo, da se jim osnova podaljša.

  1. c) nepravi samostalnik srednjega spola: Krško, Trebnje

 

 

 

 

 

 

POSEBNOSTI

– nekateri samostalniki imajo v R lahko tudi končnico –u: sinu, gradu, jezu; ; v dvojini in množini pa se osnova lahko podaljša z –ov-: sinovi, gradovi, jezovi.

– nekateri samostalniki od R naprej izgubijo polglasnik: slavec, slavca

– osnova nekaterih samostalnikov se lahko podaljša z:

-j-: gozdarja, taksija, Vilija, (za r) – vendar šotora, severa, požara

          – -t-: Franceta, očeta (za e)

          – -n-: nageljna, Venceljna

– pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, č, ž, š in j je namesto končnice –om končnica –em: s stricem, z žebljem, z ribičem, z možem.

– samostalnik človek ima nadomestno osnovo ljudje (sklanjaj sam. človek v ed., dv. in mn.)

– sklanjanje samostalnika otrok  v množini. (sklanjaj sam. otrok v ed., dv. in mn.)

– sklanjaj samostalnik dan v ed., dv. in mn.

 

 

 

POSEBNOSTI

– nekateri samostalniki imajo v R lahko tudi končnico –u: sinu, gradu, jezu; ; v dvojini in množini pa se osnova lahko podaljša z –ov-: sinovi, gradovi, jezovi.

– nekateri samostalniki od R naprej izgubijo polglasnik: slavec, slavca

– osnova nekaterih samostalnikov se lahko podaljša z:

-j-: gozdarja, taksija, Vilija, (za r) – vendar šotora, severa, požara

          – -t-: Franceta, očeta (za e)

          – -n-: nageljna, Venceljna

– pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, č, ž, š in j je namesto končnice –om končnica –em: s stricem, z žebljem, z ribičem, z možem.

– samostalnik človek ima nadomestno osnovo ljudje (sklanjaj sam. človek v ed., dv. in mn.)

– sklanjanje samostalnika otrok  v množini. (sklanjaj sam. otrok v ed., dv. in mn.)

– sklanjaj samostalnik dan v ed., dv. in mn.

 

 

POSEBNOSTI

– nekateri samostalniki imajo v R lahko tudi končnico –u: sinu, gradu, jezu; ; v dvojini in množini pa se osnova lahko podaljša z –ov-: sinovi, gradovi, jezovi.

– nekateri samostalniki od R naprej izgubijo polglasnik: slavec, slavca

– osnova nekaterih samostalnikov se lahko podaljša z:

-j-: gozdarja, taksija, Vilija, (za r) – vendar šotora, severa, požara

          – -t-: Franceta, očeta (za e)

          – -n-: nageljna, Venceljna

– pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na c, č, ž, š in j je namesto končnice –om končnica –em: s stricem, z žebljem, z ribičem, z možem.

– samostalnik človek ima nadomestno osnovo ljudje (sklanjaj sam. človek v ed., dv. in mn.)

– sklanjanje samostalnika otrok  v množini. (sklanjaj sam. otrok v ed., dv. in mn.)

– sklanjaj samostalnik dan v ed., dv. in mn.

 

 

ČLOVEK

  ednina dvojina množina
Imenovalnik človek človeka ljudje
Rodilnik človeka ljudi ljudi
Dajalnik človeku človekoma ljudem
Tožilnik človeka človeka ljudi
Mestnik o človeku o ljudeh o ljudeh
Orodnik s človekom s človekoma z ljudmi

 

OTROK

  ednina dvojina množina
imenovalnik otrok otroka otroci
rodilnik otroka otrok otrok
dajalnik otroku otrokoma otrokom
tožilnik otroka otroka otroke
mestnik (o) otroku (o) otrocih (o) otrocih
orodnik (z) otrokom (z) otrokoma (z) otroki

 

DAN

  ednina dvojina množina
imenovalnik dan dneva dnevi
rodilnik dneva/dne dnevov/dni dnevov/dni
dajalnik dnevu dnevoma/dnema dnevom/dnem
tožilnik dan dneva/dni dneve/dni
mestnik (o) dnevu (o) dnevih/dneh (o) dnevih/dneh
orodnik (z) dnevom/dnem (z) dnevoma/dnema (z) dnevi/dnemi