Samostalniki so besede, ki poimenujejo bitja, stvari in pojme. (Npr.: sošolec, prijateljica, prodajalec, zajček, marjetica, miza, mavrica, veselje …)
Samostalniki so lahko moškega, ženskega ali srednjega spola:
m. sp: učenec, svinčnik, avto …
ž. sp: teta, zastava, skrivnost …
sr. sp.: dete, življenje, vreme …
Večina samostalnikov pozna tri števila: ednino, dvojino in množino.
Edninski samostalniki so lahko samo v ednini (moka, voda, sol …), množinski samostalniki pa le v množini (počitnice, vrata, možgani …)
Samostalnike po navadi uporabljamo v povedih (npr. Soseda stoji na vrtu pred hišo.). Takrat se jim pogosto spremeni končnica. Pravimo, da samostalnike sklanjamo.
KONČNICA je tisti del samostalnika, ki se pri sklanjanju spreminja, OSNOVA pa je del pred končnico (poletj-e, poletj-a, poletj-u …).
SKLANJANJE SAMOSTALNIKOV
Poglej si videorazlago in spoznaj, kako sklanjamo samostalnike.
Nedavni komentarji